Do Münchenskega letališča naju ločijo trije dnevi, do tal na Bangkokskih tleh pa štirje:) Spakirano ni še nič, je pa zato na novo prebeljeno eno od stanovanj.
Zdi se mi, da toliko nisva delala že dolgo časa. Mitja me je zadnjič vprašal: “Pa kako naj vem, kako bo, ko pa nisem bil še nikoli v življenju na dopustu mesec dni?”
“Hehe, naravnost božansko bo,” sem odgovorila. Tam so stvari, nad katerimi se zamisliš, tam vidiš, kako malo potrebuješ za preživetje, tam ti je jasno, da šteje le modro nebo, morje in vonj po soli.
In ja, res sem že padla v tajski feeling. Komaj čakam pad thai in banana penkejk na Kao Sanu.
MWA!
katarina
