Yes, yes madame, VIP bus!
Mi je zatrjevala v agenciji ena mama, ko sva rezervirala bus do juga. In ga ze takoj naslednji trenutek preklela, saj ni bil niti v od vipa. Je pa res, da sva celo pot prespala. Devet ur v busu, ko naju ob 4h zjutraj dajo ven in recejo, naj pocakava tri ure na naslednji bus. Potem pride minibus in za njim se dva in najina voznja do sem dol se zakljuci s trajektom po 19 urah cijazenja in prekladanja. Bi dful rada rekla, da se je splacalo, toda ko sva zagledala najine bungalove, sva sele zacela jokat. Bungalov je bil katastrofa, v agenciji so naju nategnili. Potem pa rent-a-motorbike, vmes gumi defekt, menjat gumo in nazaj v akcijo. Sedaj sva nasla boljsi deal, jutri menjava sobo tako da upava da bo. Vreme tukaj je oblacno, upava pa na izboljsave, ceprav so napovedane padavine. Tukaj je internet zelo pocasen, zato se bova oglasala redkeje. Vendar sva ok, vse je v redu, sedaj bova pocivala, snorkljala in se potapljala.
Katarina in Mitja
Pogresava ze vse, mami in ociju cestitam za cudovita novoletna presenecenja, obenem pa naj tut poveva ze, da se nama mal kolca po snegu. Ampak cist mal. Lp
Koh Lanta finally January 3, 2009
Srecno novo leto! January 1, 2009
Ojla vsem skupaj! No, pa smo ga le preziveli.
Vsem res najlepsa hvala za cestitke, naj pa povem, da najin ni bil ravno nekaj posebnega, bil pa je vsekakor drugacen.
Koncno sva ujela Nino in Perota in preziveli smo nepozaben dan. O dezju ne duha ne sluha, ceprav so ga vsi napovedovali na veliko. Na koncu smo imeli sonce in jasno nebo.
Sedaj pa se nekaj o novem letu in o Silvestrskem jedilniku Mitje Hojaka. Pazite to:
18.00: Mitja si privosci rezance z zelenjavo.
19.00: Mitja in Pero spijeta prvi Bucket (dva dl whiskeya in dva dl kokakole) – no, tega sva tudi midve z Nino malo pomagali.
20.00: Mitja poje eno Banano penkejk (palacinka z banano in cokolado), s Perotom spijeta drugi Bucket.
21.20: Mitja si privosci drugo porcijo Pad thaia (rezancev z zelenjavo).
22.00: Mitja in Pero spijeta tretji Bucket in Mitja poje dve nabodali s svinjino in piscancem.
22.40: Mitja in Pero (Mitja bolj kot Pero) uspesno prenagata cetrti bucket in se odpravita v na hamburgerje in dvojne pomfrije ter ta velike kokakole.
Vmes: je Keti mal zalostna, ker bo novo leto pijanka, spije z Nino en koktejl in pocaka na polnoci. Pol si voscimo in Keti in Mitko se dokaj hitro odpravita v hotel (malo zarad jeze, malo zarad moskih prebavnih motenj) in zaspita.
Danasnji dan prezivljamo na bazenu v hotelu, nekateri pa se zraven se mal treznijo:) Sam tega ne smemo na glas povedat.
No, sej ni bilo tako zelo hudo, kot ste zdejle prebrali, je pa res, da smo danes ze imeli en obilen zajtrk in malce lazje zadihali. Sej veste – slab zacetek, dober konec. Po tem sodec bo leto 2009 briliantno Tudi vam vsem ga zeliva!!!
PS: Kako sta ga prezivela Jerca in Luka, kje sta bila oci in mami, kako se je imela mama Mia na zurki, kje je bila Nina in kaj je tam pocela? Vse to naju zanima 
JUtri zvecer pa na morje – koncno!!! Aja, pa se neki: dezja ni nikjer niti kapljice!
Katarina (in Mitja, ki je se na bazenu)
Novoletna Keti in Mitja December 30, 2008
No, midva ne cutiva nobenega novega leta. Za demonstracije nimava pojma, sva slisala prvic. Tako da po moje ni neki hujsega.
Sicer sva mislila, da bomo z Nino in Perotom res za novo leto zunaj, ampak kot kaze, v Bangkoku dezuje, tako da bomo verjetno kje na suhem.
Zaenkrat pa vse super, res super. Dons mi je Mitko rekel, da se mi tok posveca, ker ne zna anglesko. Sam se mi res velik … Hehe, vsaka stvar je za neki dobra, ane? Zdej me pa pelje na vecerjo.
Lubcke vsem, pozdrav tudi Mami Miji, babi, Jerci, vsem familijam in se enkrat stokrat hvala Domnu za objavo.
Papa, katarina
Nekaj utrinkov December 29, 2008
Sedaj pa se nekaj obljubljenih utrinkov:
Najin hotel s petimi zvezdicami na trekkingu.
Katarino cakajo na letaliscu
Tiger Kingdom
Godalni bozicni zborcek
Keti, Mitko in pleme Lahu
Sloncek Dumbo
Najmlajsa clanica plemena Lahu
Lokalna trznica s hrano - mnjami!
Tako, toliko zaenkrat. Danes naju je Kwai povsem ocarala, sva jo precesala po dolgem in pocez. Seveda spet v znamenju lokalnosti in njihovih specialitet, zato pridno pijeva Jacka.
Jutri pa na slapove Erawan. Komaj cakava, da se greva mal kopat.
Natasa2: Jupiiii, vesela zate, bos vidla, kok je fino!!!
Adreja: Tudi midva vse pozdravljava, edino, kar nama se fali, je dobro vreme na jugu, vse ostalo je super. Pa hvala za smucarske zavoje!!!
Katarina in Mitja
PS: Vsi kupite NOVO (mami: ti pa kupi dve, se za najin arhiv).
Sprememba nacrta! December 28, 2008
K sreci sta naju Nina in Pero obvestila, da je na jugu totalen dez in da Tajci temu pravijo mali cudez. Oni ga sicer casijo, ker so prepricani, da je poslan od Buddhe, mi pa malo manj. Zato sva danes z Mitjem na hitro spremenila plan. Namesto na jug, bova sla za 3 dni v Kanchanaburi in sla na slapove (ker je napovedano lepo vreme), nato bomo z najinima prijateljema v Bangkoku za novo leto (glavno da ne pada in da je vroce, pa ni vazno, kje sva), potem pa na morje. Se pa veselim, ker nama je tako za morje ostalo vec dni – celih 13. Tako da samo se drzite pesti za lepo vreme – vam bom hvalezna.
Sicer pa Mitja kljub vsemu uziva. danes sva bila na Chatuchaku – najvecji trznici in spet videla cudo enih stvari. Seveda brez barantanja ni slo, brez sladoleda v kokosovem orehu pa tut ne. Sem mislila na vse vas, ko sem ga jedla:)
Rada vas imava, jutri je zgodaj zjutraj ze vlak.
Poljubcke, pa ocka – rec mami, da mora tudi ona kaj napisat!
Lp, katarina in Mitja
Najin trekking December 27, 2008
Najprej se opravicujem, ker tokrat se ne bo slik. Klele neki ne dela, tale mama k je receptorka, je pa itak bolj mama kot racunalnicarka. Tako da nam ni uspelo usposobiti masine in naloziti slik. Bom pa vse podrobno opisala.
Prvi dan smo sli pogledat tigcke in orhideje. Moram povedat, da se je en mladicek res totalno prepustil Mitju, da ga je bozal od spredaj in od zadaj. Baje je bilo podobno kot bi bozal psa:) Jest nisem bila tako pogumna in sem ga pobozala samo narahlo.
Potem je pot sledila do lokalne trznice. Tam sva ugotovila, da Tajci jejo tut pohane noge od kokosi, pa glave isto. Naju je mama prepricevala, da je verz good, ampak tega si nisva upala probat kljub najinemu Jacku. Na tej tocki naj omenim, da sva se cist zdrava po zaslugi najinega najboljsejsega whiskyja. Vsi ostali neki bolehajo, midva pa zaenkrat se trkava:)
No, po lokalni trznici je sledilo prvo kosilo in vzponi v hribe. Pet Kanadcanov (ena med njimi je bila 20-mesecna Madeline – o joj, bogi tisti, ki so jo nosili ves trekking), en Izralec (ki je govoril celo pot non stop in ni utihnil niti za minuto), dve Avstralki (ki sta se hvalili, da imata v vsaki drzavi enega fanta) in midva. Ceprav sem sprva mislila, da bom med ta pocasnimi, se je izkazalo, da sva z Mitjem prevzela stafetno palico. Sem bla kar malo presenecena.
32 stopinj, pohod med palmami in dezevnim gozdom, pa hoja po strugi otoka in tako dalje. Zakon, vam recem! No, vmes smo obiskali par vasi, obdarili nekaj otrok z majicami, potem pa koncno prispeli do nasega hotela. No, ce se temu sploh lahko tako rece. Tokrat koca sploh ni bila koca ampak nekaj s tremi stenami (cetrta je manjkala), po tleh pa samo banbus in dve odeji. Jupi postelje so zakon! Ja, you wish!!! No, spala nisva skoraj celo noc, me je pa zato Mitja non stop grel, k me je zeblo. Tut to je nekaj vredno ane?
Proti jutru sva koncno zaspala, ampak so naju kmalu prebudili kriki vodica, da cez 15 minut gremo in naj hitro pojeva zajtrk. jupi, danes samo ena ura hoje. hvala bogu.
Pol so pa sledili sloni, slapovi, bamboo rafting, Long Necki in pravi rafting. Obema je bil slednji najbolj vsec in ga bova se kdaj ponovila. Upam, da se res se vrneva, ker nama je totalno luskano.
Danasnji dan je v celoti rezerviran za shopping (sem Mitju zabicala, da mu na severu shopping dovolim, na jugu pa ne) in tako bova se mal zapravljala. Mislim, da ma Mitja v svojem novem nahrbtniku se za ene 15 litrov prostora (btw: nahrbtnik ma 120 litrov!!!).
No, toliko zaenkrat, jutri z letalom nazaj v Bangkok in z nocnim busom na jug. Komaj cakam! Vas pa vse lepo pozdravljava!
Jasna in Matjaz: Ful sva bila vesela vajinega javljanja (ja, ne sprasujta – Mitja bo pokupil pol tajske, ce ugotovi, da je prevoz ugoden). Se posebej hvala jasni za izcrpen opis vsega kar se dogaja – to je na potovanjih vedno lustno brat! Tko da skrajno uzivejta v Egiptu, izklopita vse ker je nadvse prijetno in se javita, ko prideta nazaj!!
Natasa: Nasa ura je natanko za 6 ur naprej, za karto pa nimam poujma. Ampak ce jo dobita direkt do sem, ne bi smela biti vec kot 650 evrov. Midva sva dala 780.
Zdej pa res greva. Lubckeeeeeeeeeeee
katarina in Mitja
Prezivela!!!!! December 26, 2008
Heey, keti je prezivela bozicni trekking in ne boste verjeli, sploh ni bilo tako naporno. Je pa res, da sva danes docakala prvi dezevni dan, kar je za tukaj prava posebnost in nad cemer so bili preseneceni tudi Tajci. Prevec se igramo z naravo, pa so se tudi tukaj vremenske razmere malce spremenile …
Kakorkoli, Mitja je prezivel slonji krst, rafting je bil odlicen, Long Necki pa ne delajo drugegea kot se prijetno smehljajo.
Zdej greva cofotat po dezju, slikce pa upam, da mi uspe naloziti jutri, da boste videli kako uzivava. Lepe pozdravcke vsem!
Femili1: a greste zdej vsi v toplice???
Natasa: Ful lepo, da naju takole obvescas o vsem. Vam vsem zeliva nadvse prijetno smucarajanje in se kaksen smuk za naju prosimmmm!
Nina: Z Nino se dobimo pojutrijsnjem, komaj cakam. Ampak samo za pet dni. Ker bit prevec casa na enem mestu, je mucno …
LUBCKAAAAAAAAAAAA
Katarina in Mitja, k se mu ze mudi v Shopping:)
Bozic jeeeeee, bozic jeeeeeee … December 25, 2008
… midva pa odhajava na trekking med Tajske kmete, ceprav sem si obljubila, da tega ne bom vec naredila.
Privoscila sva si odlicen bozicni vecer – riz in piscanca za vecerjo, pa pravi kokosov oreh, na koncu dobila se torbico in masazo, tako, da je bil vecer popoln. Ni pa losos pa hobotnica. Damn.
Zdej se mi pa ze malo mudi, startava ob devetih. Sam jest res ne vem, kuko me je Mitko uspel prepricat, da grem spet v une hribe gor… Bom pa vidla tiste stvore z dolgimi vratovi …
Aja, pa se neki: Mitja pravi, da sem prvakinja v barantanju – sem nama zdilala se trekking iz 1600 na 1300 bathov pa se sobo so nama odsteli. Tako da bo ostalo denarja se za eno torbico:)
Pozdravljava vse, tudi mamo Mio, lahko ji recete, da nama ni cist nc hudga:) – No, razen tega trekkinga.
Jerca: CESTITKE ZA IZPIIIIIIIIIIT!!! Ponosna sva nate. Ti kr prid s prikolco, bova rabla
Chiang mai ali Mitja veselo zapravlja! December 24, 2008
No, evo, pa sva prispela na sever! Ne morem vam povedati, kako lepo sva bila sprejeta. Listek z imenom pa voznja v popolnoma novi Toyoti. Nama je uspelo izvedeti, da je tukaj njena cena nekaj manj kot 10.000 evrov, pa sva mislila, da bi jo mogoce zacela kar uvazat … Poleg vseh ostalih stvari seveda.
Soping je tuki nor, ampak res nor. In ce to rece Mitja, potem bo ze drzalo. Se pa bojim, da bova prej vse zapravila, preden nama bo sploh uspelo rezervirat kaksen trekking:) Ne, sej se hecam, jutri odpotujeva na slone in se na kaksno traparijo. Po hribih sem se pa odlocila, da letos ne bom plezala.
Tale hostel tukaj je spica! Ultra prijazen in ultra lep. Sam nisem pa se postudirala, kako se na tem racunalniku nalagajo slike, zato bom to naredila jutri.
Sva vse sprasevala, kje lahko preziviva bozic – sej veste – Keti bi eno spica vecerjo z ribico in tako, sam se je izkazalo, da Buddha ne praznuje bozica, tako da bo verjetno na sporedu shoping. Mami, neskoncno bom pogresala tvojo vecerjo. Mi je pa Mitja obljubil eno Gucci torbico, tako da bo to morda odtehtalo:)
Tuki je trenutno 32 stopinj, dejte mi povedat, ce pri vas dez se pada ali se je kaj umirilo?
Domen: A mas ti zame ze kaksno presenecenje?:) Sva najdla eno totalno hudo darile zate, sam ga bo Velikonocni zajck prinesel:)
Tina: TNX za napotke, sva iskala v napacno stran. Bova takoj next week pogledala.
Femili1, femili2: Kje ste kej? Nic se ne javite, povejte mal, kako v nasi Sloveniji:)
Matej: Opic se ni, hvala bogu, komarjev pa tut ne:)
Zdej pa sibam na zajtrk, ma mama neki dobro narejenega za naju. Pa se prej moram zbudit mitja:)
Lp, katarina (in mitja, k se spi)
Minus dve,minus dvanajst in petindvajset December 22, 2008
Olla!
Midva sva koncno v Bangkoku. Po 25ih urah cjazenja po letaliscih, sva koncno prispela na slavno Kao San.
Toda do tja je bila dolga pot. Najprej sva sla v Munchen, kjer je bil Mitja na koncu vendarle vesel, da sva prispela prej. Zakaj? Ker sva dobila najboljse sedeze na letalu zraven zasilnega izhoda. In nato deset ur do Pekinga.
Ko sva prispela v Beijing, sva pa do konca onemenela. Preklinjam Peking!!! Stopila sva na minus dvanajst stopinj, letalisce, narejeno iz samega stekla, pa jih ni imelo vec kot deset. Si predstavljate to? Midva v jopcah, na letaliscu pa tako mrzlo, da si lahko delal oblacke. No, nadaljevanje zgodbe sledi: na naslednji let sva cakala 8 ur, prebila pa sva jih na wc-jih za invalide in v prostorih za previjanje otrok. Susilec rok je postal najin kalorifer, druzbo pa so nama delale karte.
In nato finally let za Bangkok. Se pet ur. Jupiiiii! Na glavno ulico sva prispela ob dveh zjutraj, kjer smo se z Jusem mal dobili. Najjce!!
Vse lepo pozdravljam in naj obenem povem, da je Mitja kulturni sok prenesel boljs od mene. Ni se ustrasil nobene jutranje podgane, medtem ko sem sama kar skakala:) Mitko je car:)
Vsem, ki naju zelite kontaktirati, naj poveva se telefonsko stevilko:
0066 8 3547 1912
No, ne bova pa midva kriva za vase velike racune, ker ste naju klicali:)))))
Toliko zaenkrat, vse lepo pozdravljava!!
Tina: Najdla tuktuka in je spica na strehi, zdej sam povej, kje je linda – proti templju ali stran od njega?
Toliko zaenkrat, jutri piciva na sever, kjer bova mal trekingala in praznovala bozic!
Rada vas mava.
Katarina in Mitja
