Mis Pensamientos

Vsaka zgodba ima nauk.

Mene pa ni February 12, 2009

Filed under: 1 — rinca @ 12:08 pm

Dober dan, lepo pozdravljeni!
To je pa moja pomočnica,
to je pa moja druga pomočnica,
tale je tut moja pomočnica,
aha, pa imam še eno pomočnico.

(tišina)

Jest sem pa revež!

 

Last day ali Keti is SAAAAAAAAAAAD!!! January 15, 2009

Filed under: 1 — rinca @ 2:55 am

Vceraj sva prezivela enega najbolj produktivnih dni v BKK. Ne samo kar se shoppinga tice, ampak tudi na splosno. Smo se dobili s Staso in Stankotom in smo ga zazurali do pol petih. Tko da Mitja zdejle se spi in bo, dokler ga ne bodo vrgli iz hotela:) Za danes imamo v planu se ene par pikic na i, greva po Mitjevo obleko, na pedikuro, manikuro in zadnjo masazo (za cca po 2,5 evrov za vsako stvar).
Ze vnaprej bi se rada zahvalila vsem, ki ste naju pridno spremljali na najini poti in bi vam povedala, da nama je to zares veliko pomenilo. Ne veste, kako lepo je brati dogodivscine doma, ko ves, da si sam v popolnoma drugi situaciji, vlogi, krogu ljudi …

Za najin prihod oci, ni nic sprememb, te pa pokliceva se iz letalisca (po vasem casu bo ura okoli sestih zvecer), da ti tocno poveva, ce vse stima.

Andreji najlepsa hvala, ker je zrihtala odlicen jedilnik – itak se za vse oddolziva z darili.

Se vidimo cez dva dni, tako da hvala se enkrat in enga velicga lubcka posiljava vsem – upava, da bo zaleglo za ene par stopinj plusa:)

Katarina in Mitja

 

Back to BKK January 13, 2009

Filed under: 1 — rinca @ 1:34 am

Pol ure hoda,
pa se vedno do kolen voda.

Nekako takole je Mitja opisal Koh Phi Phi, ko sva se poslavljala od morja:) No, pravkar sva prezivela cudovito nocno voznjo z vlakom, ki se je izkazala (po tem, ko sva preizkusila prav vsa prevozna sredstva, kar jih imajo) za najboljso. Spocita bova opravila se zadnje nakupe in se mal uzivala na soncku in v svezem sadju, potem pa nazaj domov.

Stasa: Javi, kje in kdaj se dobimo na KAO SAN ROADU ali pa naju poklici – sej najina telefonska ti je znana, kajne? Midva ze komi cakava, da gremo skupaj mal hengat, mava pa tudi eno presenecenje za vaju.

Ocka: Lepo prosim ne pozabi na tople stvari, pa kaksne skibucke. Pa prosim, ce potrdis, ce je vse ok glede petka? Upam, da se bodo temperature kaj dvignile.

No, zdej me pa Mitko ze priganja, ker gre obleko probrat:) Aja, se neki: Andreja: a lahko reces mami Miji, da bi midva v bliznji prihodnosti tut kaksne struklje? Jest jih ze na pol sanjam:))))))

Evo, toliko zaenkrat, Domen in Nina, tudi vaju pogresava, komaj cakam, da se spet vidimo.

Jana: Pozdravi vse lepo pa se vidimo v soboto a?

katarina in mitja

 

Zadnji vecer na morju January 11, 2009

Filed under: 1 — rinca @ 12:20 pm

No, pa ga prezivljava! Zadnji vecer na Phuketu. In nama je zakon. Mitko je kot majhen otrok – vse hoce. Danes je poleg dveh sladoledov, sadja, zajtrka v posteljo in razvajanja dobil se voznjo z JET SKIJEM. Vam povem, tole je ze mal naporno:0

Sicer se vracava tocno v petek, ob 18: 20 bova na Muchenskem letaliscu. Jerca, sporoci to ociju, ga bova pa se spotoma obcescala, ce pride do zamud. Ga bom poklicala iz letalisca.
Sicer pa tukaj zares noro. bi lahko ostala. Sva gledala ene najbolj luksuzne apartmaje za milijon bahtov s pogledom na morje (to je priblizno 20.000 evrov) – tako da bova prodala najin avto in se preselila sem:))) Jupi.

Aja, pa se ena zanimivost: poleg vsega sva opazila, da imajo Tajci v top shopu kremo za SAMOPOBELJENJE. A si morate misliti, kako cuden je nas svet??? Oni hocejo biti beli, mi pa rjavi. Kje je klele logika? Mitko pa pravi: V pravem casu na pravem kraju ponujajo prave stvari. Mogoce tut midva odpreva tuki dol biznis za kaj podobnega:)

MWA VSEM, katarina in Mitja

 

Tajci so DRAGIIIIIII January 9, 2009

Filed under: 1 — rinca @ 3:03 am

Ojla,
Me veseli, da so letalisca v Nemciji zaprta. Morda to pomeni, da bova tukaj lahko se kaksen mesec? Ne, sej se mal hecam. Mitja ze majckeno daje domotozje – konstantno govori o angelckih in tako da komaj caka prihod domov.
Vceraj sva sla na izletek na stiri otoke, ja, Tina, tudi na Monkey bay, ampak naju ni lih impresioniral. Opice so nesramne in debele in konstantno tezijo:) Jutri bova sla za dva dni na Puket in mal uzivala se tam (jest se nisem bila, v Krabiju pa za), tako da bova dva dni se tam. Komi cakam, zares.
Vceraj smo poleg vsega lepega, Maya bay iz filma in ostalih stvari videla se to, da so tajci pri enih stvareh astronomsko dragi. Tako je recimo najem colna za cel dan 12 000 bathov in pri tej ceni vztrajajo prav vsi. Sva se na koncu odlocila, da ne rabiva privat colna:)
Sicer pa je tukaj res rajsko, barve mava precej, samo se bojim, da bo s prihodom v Slovenijo to vse zbledelo …
Katarina in Mitja

 

“AAAA, I see shark!!!” January 7, 2009

Filed under: 1 — rinca @ 9:31 am

sem se drla pod vodo – no, sam me ni nihce slisal. So ga pa videli vsi:)

Danes zjutraj smo se torej odpravili pod vodo. Midva z Mitjem, en Anglez in nasa Divemasterica Emi. Stirje smo bili in za oglede je bilo to fantasticno.

Sprva me je bilo malce strah – saj veste, prva prava avantura pod vodo, azijsko morje in tisti prvi pravi potop. No, naj povem, da se za razliko od jadranskega oz. tistih koncev, kjer smo se potapljali mi, tukaj res nekaj dogaja. Ampak res. Zivljenja pod vodo je milijon in oba z Mitjem je povsem ocaralo. Voda je imela na 20 metrih se vedno 28 stopinj, tako da nas ni niti malo zeblo:)

Sicer pa ta trenutek Mitja pociva po napornem potopu oz. dveh, jest pa malce naokoli. Jutri imava v mislih rentati coln (ce se da, ga bova vzela sama), naslednji dan pa MItja ze navija za FISHING. Ja, z njim res ni nikoli dolgas. Sicer pa nama je tukaj tako vsec, da sva podaljsala se za eno noc in bova tukaj se tri dni. Potem pa morda na Puket ali v Krabi ali pa se na kaksen otok. Similanske bova pa obiskala kdaj drugic:)

Katarina in Mitja

PS: Keti socustvuje z vsemi, ki vas tako zelo zebe. Upam samo, da se bodo v enem tednu temperature mocno dvignile, ker si ne predstavljam, da bi na Munchensko letalisce priletela na -10.

Ej, ninci: Kako kej sluzbe pa to? JAvi, ce si ze s.p.?:)

 

Koh Phi Phi ali WELCOME HOME January 6, 2009

Filed under: 1 — rinca @ 1:28 pm

No, pa sva se preselila. Po treh dneh na Koh Lanti sva prispela v moj dom, Koh Phi Phi. Tukaj je noro. Za tole destinacijo sva se odlocila, ker lonely pise, da je drugi najboljzi kraj za potapljanje. Tako da greva jutri dvajset metrov pod vodo. Dvakrat.
Tale koh phi phi je res rajski, ocaral je tudi Mitja, ki hoce vsekakor na ribarjenje potapljanje in se kaj. Seveda mu voda ni vsec, ker ima 33 stopinj, ampak se nama nekako uspe hladiti s pivom itd.
Tukaj je zares pocitnisko, uzivava v razkosju in palacinkah. Vceraj sva sla na en izlet po stiih otokih s speed boatom. Je imel tri yamaha motorje po 225 kubikov – no, sej ne da vem, kaj je to?:)

Zime jest ne pogresam, -13 stopinj pa se manj, tako da vam prav nic ne zavidam:)

Stasa: Ja, najjace, videli se bomo. Midva imava let nazaj 16-ega. Preverita hostla: Lamphu house in Village in na RAMBUTTRI road, ki je vzporedna s Khao sanom – idealna destinacija za prve dva dni. Midva imava sobo v Lamphu ze rezervirano za zadnje dve noci, tako da bova vesela druzbe in bucketov!!!

Mami, oci, jerca, andreja, mama mija: ne, ne hecava se, res sva spala v tistih hotelih na trekkingu. pa ne bodo naju zaprli, ker so drugace cisto prijazni. sedaj sva pa ze zazgana od sonca, ker je azijsko sonce bistveno mocnejse od nasega – dovolj so bile tri ure, pa sva rjava:)

Vse lepo pozdravljava, jutri greva pod vodo. Komaj cakam zelve in morske pse:)

Katarina in Mitja (s palacinko v roki jasno)

 

Misi, policaji in se eno presenecenje January 4, 2009

Filed under: 1 — rinca @ 1:51 pm

Ojla vsem skupaj,
no, pa moram spet omeniti najin katastrofalni bungalov od vceraj, v katerem sva kljub vsemu ostala eno noc (da ne bi bila Keti bejba iz globala). In se je zacelo nekako takole:
Ko sva prisla v apartma, sva ugotovila, da nama je eno bitje ze pogrizlo ruzak. Nisva vedela, ali je bila podgana ali mis, zato sva se odlocila, da bova prakticirala Mitjev recept za lazji spanec – sla sva na en bucket (sej veste – wiski, kokakola …). In potem zaspala. Recimo. Ko je Keti ob treh zjutraj spet zaslisala skrabljanjee in zagnala celo paniko! Seveda je bilo treba nujno po receptorja, da ga prepricava, da mava misi. Ker receptorja ni bilo, sem si sposodila kar zadnjega natakarja, da je sel z mano.
Toda tukaj se zgodba se ne konca. Ko je sel natakar (precej vinjen) z menoj, je prepodil mis, potem pa zacel nakladat o razvajenih turistih itd. in se zacel na naju dreti, da kaksna sva. Mene je nekaj odrival, pa tut do Mitja ni bil prijazen. V soku sva se odlocila, da pokliceva Turist Police, za vsak slucaj, da ne bi natakar pripeljal s sabo se kaksne garde (ker je bil razocaran nad svojim lajfom). No, pa sva ugotovila, da je policija dizaster. Pa ceprav je za turiste. Na liniji smo blii stirje ljudje – dva sta prevajala in itak noben ni vedu, zakaj se gre. Tako da se na policijo ne gre zanesti sploh. No, na sreco se je vse izteklo ok, ampak solze so iz mojih lic kar lile. Me je tole mal prestrasilo aaaaAAA:) Ne, sej, pol je blo takoj v redu, ko je bila ura devet in sva spokala drugam. Sedaj imava idealni bungalovcek na plazi in rajske pocitnice, tako da sva pac morala malce cez krizo.
Ne skrbite, sedaj sva odlicno, danes popolnoma zapecena od treh ur soncenja. Jutri greva na snorkljanje in res ze komaj cakava. Tole je res dopust. Od sedaj naprej pa nic vec recesije in sparanja, ampak samo se luksuz.
Mami: gostinska ponudba je super, ceprav je v Bankoku boljse, ker teli Indijci tukaj niso ravno vesci v pripravi tajske hrane.
Jerca: Tut midva te pogresava, pa ocija in mami jasno.
Maja in Damir: Srecno novo leto, sva ful vesela, da sta se oglasila, zares. In ja, bova mislila jutri na Damirja med snorkljanjem.
Katarina in Mitja
PS: Mitja pravi, da je gostinska ponudba kul, ampak wiski je pa vseeno obvezen.
Zdej pa res greva. LUBCKEEEEEEEEEE

 

Mitju malo vec January 3, 2009

Filed under: 1 — rinca @ 1:16 pm

Mitja je rekel, da naj to napisem. Njemu se po snegu kolca malo bolj, saj ga ponoci kar malo sanja.
Ampak mu ni hudega z mano, Vsaj mislim:) Njegova glava je tut ok:)))

 

Koh Lanta finally January 3, 2009

Filed under: 1 — rinca @ 1:14 pm

Yes, yes madame, VIP bus!
Mi je zatrjevala v agenciji ena mama, ko sva rezervirala bus do juga. In ga ze takoj naslednji trenutek preklela, saj ni bil niti v od vipa. Je pa res, da sva celo pot prespala. Devet ur v busu, ko naju ob 4h zjutraj dajo ven in recejo, naj pocakava tri ure na naslednji bus. Potem pride minibus in za njim se dva in najina voznja do sem dol se zakljuci s trajektom po 19 urah cijazenja in prekladanja. Bi dful rada rekla, da se je splacalo, toda ko sva zagledala najine bungalove, sva sele zacela jokat. Bungalov je bil katastrofa, v agenciji so naju nategnili. Potem pa rent-a-motorbike, vmes gumi defekt, menjat gumo in nazaj v akcijo. Sedaj sva nasla boljsi deal, jutri menjava sobo tako da upava da bo. Vreme tukaj je oblacno, upava pa na izboljsave, ceprav so napovedane padavine. Tukaj je internet zelo pocasen, zato se bova oglasala redkeje. Vendar sva ok, vse je v redu, sedaj bova pocivala, snorkljala in se potapljala.
Katarina in Mitja
Pogresava ze vse, mami in ociju cestitam za cudovita novoletna presenecenja, obenem pa naj tut poveva ze, da se nama mal kolca po snegu. Ampak cist mal. Lp