Najprej se opravicujem, ker tokrat se ne bo slik. Klele neki ne dela, tale mama k je receptorka, je pa itak bolj mama kot racunalnicarka. Tako da nam ni uspelo usposobiti masine in naloziti slik. Bom pa vse podrobno opisala.
Prvi dan smo sli pogledat tigcke in orhideje. Moram povedat, da se je en mladicek res totalno prepustil Mitju, da ga je bozal od spredaj in od zadaj. Baje je bilo podobno kot bi bozal psa:) Jest nisem bila tako pogumna in sem ga pobozala samo narahlo.
Potem je pot sledila do lokalne trznice. Tam sva ugotovila, da Tajci jejo tut pohane noge od kokosi, pa glave isto. Naju je mama prepricevala, da je verz good, ampak tega si nisva upala probat kljub najinemu Jacku. Na tej tocki naj omenim, da sva se cist zdrava po zaslugi najinega najboljsejsega whiskyja. Vsi ostali neki bolehajo, midva pa zaenkrat se trkava:)
No, po lokalni trznici je sledilo prvo kosilo in vzponi v hribe. Pet Kanadcanov (ena med njimi je bila 20-mesecna Madeline – o joj, bogi tisti, ki so jo nosili ves trekking), en Izralec (ki je govoril celo pot non stop in ni utihnil niti za minuto), dve Avstralki (ki sta se hvalili, da imata v vsaki drzavi enega fanta) in midva. Ceprav sem sprva mislila, da bom med ta pocasnimi, se je izkazalo, da sva z Mitjem prevzela stafetno palico. Sem bla kar malo presenecena.
32 stopinj, pohod med palmami in dezevnim gozdom, pa hoja po strugi otoka in tako dalje. Zakon, vam recem! No, vmes smo obiskali par vasi, obdarili nekaj otrok z majicami, potem pa koncno prispeli do nasega hotela. No, ce se temu sploh lahko tako rece. Tokrat koca sploh ni bila koca ampak nekaj s tremi stenami (cetrta je manjkala), po tleh pa samo banbus in dve odeji. Jupi postelje so zakon! Ja, you wish!!! No, spala nisva skoraj celo noc, me je pa zato Mitja non stop grel, k me je zeblo. Tut to je nekaj vredno ane?
Proti jutru sva koncno zaspala, ampak so naju kmalu prebudili kriki vodica, da cez 15 minut gremo in naj hitro pojeva zajtrk. jupi, danes samo ena ura hoje. hvala bogu.
Pol so pa sledili sloni, slapovi, bamboo rafting, Long Necki in pravi rafting. Obema je bil slednji najbolj vsec in ga bova se kdaj ponovila. Upam, da se res se vrneva, ker nama je totalno luskano.
Danasnji dan je v celoti rezerviran za shopping (sem Mitju zabicala, da mu na severu shopping dovolim, na jugu pa ne) in tako bova se mal zapravljala. Mislim, da ma Mitja v svojem novem nahrbtniku se za ene 15 litrov prostora (btw: nahrbtnik ma 120 litrov!!!).
No, toliko zaenkrat, jutri z letalom nazaj v Bangkok in z nocnim busom na jug. Komaj cakam! Vas pa vse lepo pozdravljava!
Jasna in Matjaz: Ful sva bila vesela vajinega javljanja (ja, ne sprasujta – Mitja bo pokupil pol tajske, ce ugotovi, da je prevoz ugoden). Se posebej hvala jasni za izcrpen opis vsega kar se dogaja – to je na potovanjih vedno lustno brat! Tko da skrajno uzivejta v Egiptu, izklopita vse ker je nadvse prijetno in se javita, ko prideta nazaj!!
Natasa: Nasa ura je natanko za 6 ur naprej, za karto pa nimam poujma. Ampak ce jo dobita direkt do sem, ne bi smela biti vec kot 650 evrov. Midva sva dala 780.
Zdej pa res greva. Lubckeeeeeeeeeeee
katarina in Mitja
