V delavnici že nastajajo novi čevlji. Črni, beli, črno-beli. In škornji. Praktično se ne vidiva. Včeraj je bilo srečanje ob pol štirih zjutraj.
Če seveda odštejem večerjo. Morski list z mozzarello in paradižniki na rukoli je odlično uspel. Všeč mi je bilo, ker je televizija ostala nedotaknjena. Številni pogovori o tem, zakaj ne razumem, da so prijatelji pomembni in zakaj večeri z menoj enkrat na 14 dni morda ne pridejo v poštev. Da jih bom dobila, moram večkrat prespati doma doma. Tega se zavedam. Drugače bom kaj hitro zapadla v penzionertsko (a je to sploh beseda?) rutino. Tega pa nočem.
Lučke v Ljubljani še vseeno čakajo! In jaz hočem zmenek. PRAVI ZMENEK!
Keti
